Sparova reklama Veggie sicer pomaga vegetarijanstvu, a ga hkrati feminizira.
Pri 51. se je odločil postat vegetarijanec. |
Nekoliko
smešen naslov, tako kot je po svoje smešen naslov Sparove reklame za novokolekcijo vegetarijanskih izdelkov. Je pa ta reklama razlog, da več kot po enem
letu spet pišem blog. Naj takoj pojasnim, podpiram Sparovo pobudo, da prestavi vegetarijansko
hrano iz nišne uporabe med zapriseženimi vegetarijanci in jo približa središču
prehranskih izbir, kamor posegajo kupci, ki se z vegetarijanstvom ne obremenjujejo.
Srbski vegi
Vsak
»politični« vegetarijanec si namreč želi, da bi se njegovi etični izbiri
približalo čim več ljudi, z upanjem, da bodo nekoč v prihodnosti vsi postali vegetarijanci.
V ponedeljek 1. 10. 2012 bo sedem let odkar sem vegetarijanec. Vmes sem bil eno
leto vegan. Moje vegetarijanstvo je bilo mišljeno kot poskus, da preverim, kako
dolgo lahko zdržim brez mesa. Tekom študija filozofije sem se srečal z večino
argumentov proti izkoriščanju živali v industriji pridelave mesa, mleka in
jajc, tako je moj razum hitro stopil na stran vegetarijanstva. Vseeno pa
prihajam iz tradicionalne bosansko-srbske družine, kjer je v vseh obrokih dneva
dominiralo meso, čevapčiči, pasulj in meso pečeno na vse možne načine, pa je
predstavljajo specialiteto za vse priložnosti. Še danes imam lepe spomine na
užitke ob domači mesni hrani. A tako kot človek enkrat zaključi z najstniškim
popivanjem in ponočevanjem, ker ima vedno več drugih dejavnosti, ki so ravno
tako pomembne, enako sem tudi jaz ugotovil, da ne morem ostat ujet v mesu, samo
zato, ker tako pravi navada, tradicija ali običaj. Ker je moja volja prešibka.
Kakorkoli se bom odločil glede vegetarijanstva, sem si rekel, odločitev mora
biti taka, da bom za njo stal z argumenti in z vestjo. Z vegetarijanstvom sem
poskusil za nekaj dni, da vidim, kako dolgo zmorem. Poskus se nikoli ni končal
in še danes sem vegetarijanec.
Sparov oglas: »Nisem
vegatarijanka, obožujem Veggie«
Že
kmalu sem ugotovil, da ima vegetarijanstvo, tako kot vsaka druga politična drža,
smisel le, če kdaj doseže množice. Če se
bo prepričanje, da živali niso blago in da si
zaslužijo obravnavo kot čuteča bitja, razširilo med dovolj ljudi, bo
tudi industrija prisiljena spremeniti pogoje rejenja živali, ki danes niso
daleč od pogojev koncentracijskih taboriščih iz druge svetovne vojne. Vseeno pa
sem na neki točki ugotovil, da imajo ljudje različne teme, ki se jim zdijo
pomembne, in da večina verjetno nikoli ne bo postavila pod vprašaj svojega odnosa
do živali, ki končajo na krožniku. Takrat sem ugotovil, da je edini način, da
bo vegetarijanstvu kot političnemu gibanju uspelo, v tem, da vstopi v glavni tok
naše kulture na drugačen način. Tako danes, po nekaj letih, ugotavljamo, da je
vegetarijanstvo dobro za zdravje, dobro je za okolje, dobro je za vzgojo etične
zavesti pri posamezniku, itd.
Sparov
oglas pa prinaša še eno pomembno motivacijo k vegetarijanski prehrani:
vegetarijanska hrana je preprosto kul. Gwyneth Pathrow nam mirno pove, da ni vegetarijanka, a obožuje Vegie. »Veggie« v angleščini pomeni približni isto kot
v slovenščini predpona »vegi«. Spar nam s pomočjo super zvezdnice sporoča, da
vegetarijanska hrana ni samo za »njih« vegetarijance, ampak jo lahko jeste tudi
»vi«, ki niste vegetarijanci. Spar vas na ta način osvobodi vse teže, ki jo v
družbi nosi alternativna prehranska drža, in vam pusti, da jeste določeno hrano
brez bremena, ki se lepi na oznako vegetarijanstva. Tako vam ne bo treba
vstopati v konflikte z ogroženimi mesojedci, ker naj bi vi kot vegetarijanci
napadali njihov način življenja. Spar vam pomaga, se lahko kadarkoli izgovorite
in rečete: nisem vegetarijanka, pač rada jem vegi.
Feminizacija
vegetarijanstva
Žal
pa Sparov pristop dela tudi škodo. Z izbiro ženske zvezdnice za promocijo
njihovih Veggie izdelkov še dodatno krepi stereotip, da je vegetarijanstvo
ženska stvar. S povezovanjem vegi hrane z ženskostjo, bo Sparu verjetno res uspelo
okrepiti prodajo Veggie ali vegi izdelkov med ženskami. Morda bodo k vegi hrano tudi pogosteje spodbujale svoje moške. A zaradi stereotipizacije,
ki se s tem krepi, se bo marsikateri moški še bolj bal izgube ugleda v družbi,
ker bi v moških očeh, če se bo razvedelo, da ima rad vegi, lahko izpadel kot
pomehkužen. Ali kot ženska. Ne da je z rahločutnostjo ali z ženskostjo kaj narobe. Pravim samo, da
veliko moškim mačo stil še vedno nekaj pomeni in da bo zanje feminizacija
vegetarijanstva samo še bolj oddaljila vegi hrano od mesa kot glavne izbire - "edine prave hrane za prave moške". Samozavestnim moškim, ki ne potrebujejo
mačo potrditev, je verjetno vseeno za feminizacijo vegetarijanstva. Žal pa je
veliko moških negotovih vase, zato radi posnemajo vedenje in navade, ki jih bodo
približale uveljavljeni podobi moškega, kot jo predstavljajo moški tipa Pierce Brosnan
ali David Beckham. A slednji le ni tako stereotipen, kot se na prvi pogled zdi.
Nekoč se je postavil proti homofobiji na nogometnih stadionih in javnosti povedal, da ima rad vse svoje fene, tudi homoseksulce. Kapo dol.
Zdaj potrebujemo Beckhama, da nam pove še nekaj: »Nisem ženska, a obožujem vegi.«