Kaj je delovni dan?

»Kaj je delovni dan? Kolikšen je čas, v katerem sme kapital trošiti delovno silo, katere dnevno vrednost plača? Do katere meje preko tistega delovnega časa, ki je potreben za reprodukcijo same delovne sile, se sme podaljšati delovni dan? Kakor smo videli, odgovarja na ta vprašanja kapital: delovni dan šteje dnevno celih 24 ur, razen nekaj malo ur za počitek, brez katerih bi bila delovna sila absolutno nesposobna, da bi se ponovno lotila dela. Samo po sebi umljivo je predvsem, da delavec vse svoje žive dni ni nič drugega ko delovna sila in da je zato ves njegov razpoložljivi čas po naravi in zakonih delovni čas, da pripada torej samo povečevanju kapitala. Čas za telesni in duhovni razvoj, za izvrševanje družbenih funkcij, za družabnost, za svobodno dejavnost telesnih in umstvenih sil, celo za nedeljski počitek – bodisi tudi v deželi pobožnih praznovalcev sobote – same norčije! Toda v svoji brezmejni, slepi sli, v svoji volkodlaški lakoti po presežnem delu, drvi kapital ne le preko moralnih, temveč tudi preko čisto fizičnih skrajnih mejá delovnega dneva. Uzurpira čas za rast, za razvoj in zdravje telesa. Nasilno jemlje čas za užitje svežega zraka in sončnih žarkov.«
Karl Marx, Kapital, 1. knjiga, 8. poglavje Delovni dan (1867)

Tukaj je članek, ki pojasnjuje, kako je prišlo do zahteve po 8 urnem delovniku.

Navdihujoča moč telesne govorice - TED nastop

Dve minuti določene drže pred stresnim dogodkom spremeni raven hormonov tako, da smo bolj samozavestni in avtentični. Več v videu.

Protest v post-YU državah

Zanimiv članek o aktivizmu v postkomunističnih družbah oziroma družbah bivše Jugoslavije. Ugotavljajo, da je družbeni aktivizem v državah bivše Jugoslavije na podobni ravni kot v zahodnih državah EU. Hrvaška, Kosovo in Makedonija pa imajo celo višjo stopnjo protestnega aktivizma. Med protest še štejejo peticije,bojkoti, mirna zborovanja oziroma postavljanje vladajočih elit pod vprašaj.

Is Protest Participation in Post-Yugoslav Countries Motivated by Pro-democratic Political Culture?  
A Cross-National Study 

Povzetek:

"In the recent decades protest participation has become most widely accepted and practiced form of citizen engagement in western democracies. Many researchers believe protest participation is crucial for democracy to be consolidated and effective, and previous studies have shown that protest participation is one of the main characteristics of a democratic public. Though protest is on the increase in western democracies, it declined in postcommunist democracies from 1990 to 2000. The bulk of participation research still comes from western countries and less is known about participation patterns of postcommunist and especially post-Yugoslav citizens./..."

Članki o teku

Splošno o teku

Spletna stran akademskega društva Slovan

Maraton

Maraton: 100 odstotkov je katastrofa - Pred Ljubljanskim maratonom: preveč treninga škodi, treba se je zateči k matematiki. K deljenju.

Maratonske napake: vikend je nevaren - Približuje se Ljubljanski maraton, mi pa seštevamo napake, ki se lahko pripetijo maratonskemu kandidatu. 

Maraton: pravočasno jesti, piti, sicer smo v ... - Tekaški začetniki in Ljubljanski maraton. Ena najusodnejših napak je lahko, da telo prepozno podprete z energijskimi napitki ali, še bolje, z geli. O urniku in malih tekaških zvijačah na okrepčevalnicah.

Maraton: nevarnost tekaške alkimije - O pasteh, ki čakajo maratonske debitante na Ljubljanskem maratonu. Ekperimentiranje z energijskimi dodatki lahko razjezi vaš želodec.

Nevarnost samomora po rekreativno    

Maratonci tečejo prvi krog. Razkritje misterija: kako si ne uničiti nastopa na Ljubljanskem maratonu.

Ali je biohrana vredna svojega denarja

Kakovosten videoprispevek na rtvslo.si.

Kaj imajo skupnega kava, premog in sonce?

Nekaj let nazaj, podobno kot večina ljudi, nisem razmišljal o energiji. Morda me je zanimalo, kako priti do dodatne energije v obliki kavice ali energijskega napitka, nisem pa razmišljal o energiji, ki je potrebna za elektriko, prevoz, hrano, ogrevanje prostorov in proizvodnjo izdelkov. Potem sem slišal grozovito zgodbo o podnebnih spremembah, ki jih povzroča rabe nafte in premoga. Spomnil sem se na Černobil, zaradi katerega nismo smeli jesti solate s slovenskih vrtov. Radioaktivnost je bila previsoka. Rekli so, da so Američani napadli Irak zaradi nafte. Hrana naj bi se dražila, ker je pridelava odvisna od fosilnih goriv. Spoznal sem pionirje slovenskega okoljevarstva in počasi sem začel razmišljati o energiji.

Vemo več in več

Danes vem, da je z energijo povezanih veliko problemov, vem pa tudi to, da obstajajo rešitve. V zadnjih letih smo se naučili za nizko ceno izkoriščati energijo sonca, vetra, bioplina, lesa, potokov in toplote zemlje. Z energijo znamo varčevati na tisoče načinov, med drugim tudi tako, da nam je pozimi topleje, poleti pa prijetno hladno. Ob vseh velikih temah, povezanih s pridobivanjem energije, sem ugotovil, da je energija dragocen vir, ki ga je potrebno ceniti. Tega se zaveda vodja tovarne, ki je žrtev naraščajočih cen energije, tega se zaveda gospodinjstvo, ki plačuje vsako leto dražje položnice in tega se zavedamo okoljevarstveniki, ki opazujemo, kako svetovna poraba energije uničuje zemljo, zrak, vode in ogroža podnebje na planetu. Iz različnih vidikov je potrebno energije porabiti manj, jo uporabljati varčno, proizvodnjo energije pa je potrebno prilagoditi – tako, da bomo namesto končnih virov, kot so nafta, premog in uran, prešli na vire, ki so se konstantno obnavljajo ter tako ne predstavljajo bremena za okolje. To je pameten pristop k rabi energije in svet se podaja na to pot. Slovenija za razliko od tega gradi največjo premogovno elektrarno v svoji zgodovini, ki bo v napoto  pametnim rešitvam še desetletja. Prav tako mnogi še niso opustili ideje o gradnji dodatne jedrske elektrarne v Krškem.

 Evolucija

Energetske rešitve je potrebno iskati glede na možnosti, ki jih omogoča čas. Včasih nismo znali izkoriščati energije vetra in sonca, zato sta se premog in jedrska energija zdeli odlični rešitvi. A tako, kot je evolucija orodij pripeljala od kamene dobe do sodobnega virtualnega sveta, enako se moramo razvijati tudi v našem odnosu do energije. Ko danes dežuje, pomislim na količino energije, ki se pretaka od gora proti morju. Ko pripeka sonce, pomislim na neskončno količino naših streh, ki še nimajo sončnih elektrarn. Smog, ki smradi jutranjo vožnjo s kolesom me spomni, da se največje slovensko mesto ogreva z ničemer boljšim, kot s premogom. Namesto negativne miselnosti, ki jo narekuje finančna kriza, bi veliko raje videl zagon politikov za novo dobo energetske (r)evolucije, ki je pred nami. Dobili smo prvo vetrnico, podiramo rekorde v nameščanju sončnih elektrarn, ljudje izolirajo svoje domove in tako zmanjšujejo stroške in škodo za okolje. Veliko se dogaja in zanimivi časi so pred nami. A premakniti se moramo od kriznega pesimizma in najti moč za nov zagon. Razmišljanje o energiji je lahko dober začetek.

Prispevek je bil prvotno objavljen na strani Greenpeace v Sloveniji.

Resnica o varčevalnih ukrepih

V spodnjih dveh filmčkih je razložena zgrešena logika varčevalnih ukrepov. Razložijo, zakaj so napadi na javni sektor neupravičeni in kakšne negativne posledice imajo za gospodinjstva.

Resnica o varčevalnih ukrepih 1

Resnica o varčevalnih ukrepih 2