četrtek, 11. oktober 2012

Protest v post-YU državah

Zanimiv članek o aktivizmu v postkomunističnih družbah oziroma družbah bivše Jugoslavije. Ugotavljajo, da je družbeni aktivizem v državah bivše Jugoslavije na podobni ravni kot v zahodnih državah EU. Hrvaška, Kosovo in Makedonija pa imajo celo višjo stopnjo protestnega aktivizma. Med protest še štejejo peticije,bojkoti, mirna zborovanja oziroma postavljanje vladajočih elit pod vprašaj.

Is Protest Participation in Post-Yugoslav Countries Motivated by Pro-democratic Political Culture?  
A Cross-National Study 

Povzetek:

"In the recent decades protest participation has become most widely accepted and practiced form of citizen engagement in western democracies. Many researchers believe protest participation is crucial for democracy to be consolidated and effective, and previous studies have shown that protest participation is one of the main characteristics of a democratic public. Though protest is on the increase in western democracies, it declined in postcommunist democracies from 1990 to 2000. The bulk of participation research still comes from western countries and less is known about participation patterns of postcommunist and especially post-Yugoslav citizens./..."

sreda, 10. oktober 2012

Članki o teku

Splošno o teku


Maraton


Maraton: 100 odstotkov je katastrofaPred Ljubljanskim maratonom: preveč treninga škodi, treba se je zateči k matematiki. K deljenju.



Maratonske napake: vikend je nevaren - Približuje se Ljubljanski maraton, mi pa seštevamo napake, ki se lahko pripetijo maratonskemu kandidatu. 

Maraton: pravočasno jesti, piti, sicer smo v ... - Tekaški začetniki in Ljubljanski maraton. Ena najusodnejših napak je lahko, da telo prepozno podprete z energijskimi napitki ali, še bolje, z geli. O urniku in malih tekaških zvijačah na okrepčevalnicah.

Maraton: nevarnost tekaške alkimijeO pasteh, ki čakajo maratonske debitante na Ljubljanskem maratonu. Ekperimentiranje z energijskimi dodatki lahko razjezi vaš želodec.


Nevarnost samomora po rekreativno    

Maratonci tečejo prvi krog. Razkritje misterija: kako si ne uničiti nastopa na Ljubljanskem maratonu.

torek, 2. oktober 2012

Kaj imajo skupnega kava, premog in sonce?


Nekaj let nazaj, podobno kot večina ljudi, nisem razmišljal o energiji. Morda me je zanimalo, kako priti do dodatne energije v obliki kavice ali energijskega napitka, nisem pa razmišljal o energiji, ki je potrebna za elektriko, prevoz, hrano, ogrevanje prostorov in proizvodnjo izdelkov. Potem sem slišal grozovito zgodbo o podnebnih spremembah, ki jih povzroča rabe nafte in premoga. Spomnil sem se na Černobil, zaradi katerega nismo smeli jesti solate s slovenskih vrtov. Radioaktivnost je bila previsoka. Rekli so, da so Američani napadli Irak zaradi nafte. Hrana naj bi se dražila, ker je pridelava odvisna od fosilnih goriv. Spoznal sem pionirje slovenskega okoljevarstva in počasi sem začel razmišljati o energiji.

Vemo več in več
Danes vem, da je z energijo povezanih veliko problemov, vem pa tudi to, da obstajajo rešitve. V zadnjih letih smo se naučili za nizko ceno izkoriščati energijo sonca, vetra, bioplina, lesa, potokov in toplote zemlje. Z energijo znamo varčevati na tisoče načinov, med drugim tudi tako, da nam je pozimi topleje, poleti pa prijetno hladno. Ob vseh velikih temah, povezanih s pridobivanjem energije, sem ugotovil, da je energija dragocen vir, ki ga je potrebno ceniti. Tega se zaveda vodja tovarne, ki je žrtev naraščajočih cen energije, tega se zaveda gospodinjstvo, ki plačuje vsako leto dražje položnice in tega se zavedamo okoljevarstveniki, ki opazujemo, kako svetovna poraba energije uničuje zemljo, zrak, vode in ogroža podnebje na planetu. Iz različnih vidikov je potrebno energije porabiti manj, jo uporabljati varčno, proizvodnjo energije pa je potrebno prilagoditi – tako, da bomo namesto končnih virov, kot so nafta, premog in uran, prešli na vire, ki so se konstantno obnavljajo ter tako ne predstavljajo bremena za okolje. To je pameten pristop k rabi energije in svet se podaja na to pot. Slovenija za razliko od tega gradi največjo premogovno elektrarno v svoji zgodovini, ki bo v napoto  pametnim rešitvam še desetletja. Prav tako mnogi še niso opustili ideje o gradnji dodatne jedrske elektrarne v Krškem.

 Evolucija
Energetske rešitve je potrebno iskati glede na možnosti, ki jih omogoča čas. Včasih nismo znali izkoriščati energije vetra in sonca, zato sta se premog in jedrska energija zdeli odlični rešitvi. A tako, kot je evolucija orodij pripeljala od kamene dobe do sodobnega virtualnega sveta, enako se moramo razvijati tudi v našem odnosu do energije. Ko danes dežuje, pomislim na količino energije, ki se pretaka od gora proti morju. Ko pripeka sonce, pomislim na neskončno količino naših streh, ki še nimajo sončnih elektrarn. Smog, ki smradi jutranjo vožnjo s kolesom me spomni, da se največje slovensko mesto ogreva z ničemer boljšim, kot s premogom. Namesto negativne miselnosti, ki jo narekuje finančna kriza, bi veliko raje videl zagon politikov za novo dobo energetske (r)evolucije, ki je pred nami. Dobili smo prvo vetrnico, podiramo rekorde v nameščanju sončnih elektrarn, ljudje izolirajo svoje domove in tako zmanjšujejo stroške in škodo za okolje. Veliko se dogaja in zanimivi časi so pred nami. A premakniti se moramo od kriznega pesimizma in najti moč za nov zagon. Razmišljanje o energiji je lahko dober začetek.
Prispevek je bil prvotno objavljen na strani Greenpeace v Sloveniji.

Resnica o varčevalnih ukrepih

V spodnjih dveh filmčkih je razložena zgrešena logika varčevalnih ukrepov. Razložijo, zakaj so napadi na javni sektor neupravičeni in kakšne negativne posledice imajo za gospodinjstva.

Resnica o varčevalnih ukrepih 1

Resnica o varčevalnih ukrepih 2

petek, 28. september 2012

»Nisem ženska, a obožujem vegi«


Sparova reklama Veggie sicer pomaga vegetarijanstvu, a ga hkrati feminizira.
Pri 51. se je odločil postat vegetarijanec.

Nekoliko smešen naslov, tako kot je po svoje smešen naslov Sparove reklame za novokolekcijo vegetarijanskih izdelkov. Je pa ta reklama razlog, da več kot po enem letu spet pišem blog. Naj takoj pojasnim, podpiram Sparovo pobudo, da prestavi vegetarijansko hrano iz nišne uporabe med zapriseženimi vegetarijanci in jo približa središču prehranskih izbir, kamor posegajo kupci, ki se z vegetarijanstvom ne obremenjujejo.

Srbski vegi
Vsak »politični« vegetarijanec si namreč želi, da bi se njegovi etični izbiri približalo čim več ljudi, z upanjem, da bodo nekoč v prihodnosti vsi postali vegetarijanci. V ponedeljek 1. 10. 2012 bo sedem let odkar sem vegetarijanec. Vmes sem bil eno leto vegan. Moje vegetarijanstvo je bilo mišljeno kot poskus, da preverim, kako dolgo lahko zdržim brez mesa. Tekom študija filozofije sem se srečal z večino argumentov proti izkoriščanju živali v industriji pridelave mesa, mleka in jajc, tako je moj razum hitro stopil na stran vegetarijanstva. Vseeno pa prihajam iz tradicionalne bosansko-srbske družine, kjer je v vseh obrokih dneva dominiralo meso, čevapčiči, pasulj in meso pečeno na vse možne načine, pa je predstavljajo specialiteto za vse priložnosti. Še danes imam lepe spomine na užitke ob domači mesni hrani. A tako kot človek enkrat zaključi z najstniškim popivanjem in ponočevanjem, ker ima vedno več drugih dejavnosti, ki so ravno tako pomembne, enako sem tudi jaz ugotovil, da ne morem ostat ujet v mesu, samo zato, ker tako pravi navada, tradicija ali običaj. Ker je moja volja prešibka. Kakorkoli se bom odločil glede vegetarijanstva, sem si rekel, odločitev mora biti taka, da bom za njo stal z argumenti in z vestjo. Z vegetarijanstvom sem poskusil za nekaj dni, da vidim, kako dolgo zmorem. Poskus se nikoli ni končal in še danes sem vegetarijanec.

Sparov oglas: »Nisem vegatarijanka, obožujem Veggie«
Že kmalu sem ugotovil, da ima vegetarijanstvo, tako kot vsaka druga politična drža,  smisel le, če kdaj doseže množice. Če se bo prepričanje, da živali niso blago in da si  zaslužijo obravnavo kot čuteča bitja, razširilo med dovolj ljudi, bo tudi industrija prisiljena spremeniti pogoje rejenja živali, ki danes niso daleč od pogojev koncentracijskih taboriščih iz druge svetovne vojne. Vseeno pa sem na neki točki ugotovil, da imajo ljudje različne teme, ki se jim zdijo pomembne, in da večina verjetno nikoli ne bo postavila pod vprašaj svojega odnosa do živali, ki končajo na krožniku. Takrat sem ugotovil, da je edini način, da bo vegetarijanstvu kot političnemu gibanju uspelo, v tem, da vstopi v glavni tok naše kulture na drugačen način. Tako danes, po nekaj letih, ugotavljamo, da je vegetarijanstvo dobro za zdravje, dobro je za okolje, dobro je za vzgojo etične zavesti pri posamezniku, itd.

Sparov oglas pa prinaša še eno pomembno motivacijo k vegetarijanski prehrani: vegetarijanska hrana je preprosto kul. Gwyneth Pathrow nam mirno pove, da ni vegetarijanka, a obožuje Vegie. »Veggie« v angleščini pomeni približni isto kot v slovenščini predpona »vegi«. Spar nam s pomočjo super zvezdnice sporoča, da vegetarijanska hrana ni samo za »njih« vegetarijance, ampak jo lahko jeste tudi »vi«, ki niste vegetarijanci. Spar vas na ta način osvobodi vse teže, ki jo v družbi nosi alternativna prehranska drža, in vam pusti, da jeste določeno hrano brez bremena, ki se lepi na oznako vegetarijanstva. Tako vam ne bo treba vstopati v konflikte z ogroženimi mesojedci, ker naj bi vi kot vegetarijanci napadali njihov način življenja. Spar vam pomaga, se lahko kadarkoli izgovorite in rečete: nisem vegetarijanka, pač rada jem vegi.

Feminizacija vegetarijanstva
Žal pa Sparov pristop dela tudi škodo. Z izbiro ženske zvezdnice za promocijo njihovih Veggie izdelkov še dodatno krepi stereotip, da je vegetarijanstvo ženska stvar. S povezovanjem vegi hrane z ženskostjo, bo Sparu verjetno res uspelo okrepiti prodajo Veggie ali vegi izdelkov med ženskami. Morda bodo k vegi hrano tudi pogosteje spodbujale svoje moške. A zaradi stereotipizacije, ki se s tem krepi, se bo marsikateri moški še bolj bal izgube ugleda v družbi, ker bi v moških očeh, če se bo razvedelo, da ima rad vegi, lahko izpadel kot pomehkužen. Ali kot ženska. Ne da je z rahločutnostjo ali z ženskostjo kaj narobe. Pravim samo, da veliko moškim mačo stil še vedno nekaj pomeni in da bo zanje feminizacija vegetarijanstva samo še bolj oddaljila vegi hrano od mesa kot glavne izbire - "edine prave hrane za prave moške". Samozavestnim moškim, ki ne potrebujejo mačo potrditev, je verjetno vseeno za feminizacijo vegetarijanstva. Žal pa je veliko moških negotovih vase, zato radi posnemajo vedenje in navade, ki jih bodo približale uveljavljeni podobi moškega, kot jo predstavljajo moški tipa Pierce Brosnan ali David Beckham. A slednji le ni tako stereotipen, kot se na prvi pogled zdi. Nekoč se je postavil proti homofobiji na nogometnih stadionih in javnosti povedal, da ima rad vse svoje fene, tudi homoseksulce. Kapo dol. Zdaj potrebujemo Beckhama, da nam pove še nekaj: »Nisem ženska, a obožujem vegi.«