Intervju s filozofinjo Alenko Župančič Žerdin

"Dr. Alenka Zupančič Žerdin je filozofinja, znanstvena svetnica in redna profesorica na Filozofskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ter gostujoča profesorica na European Graduate School v Švici. Doktorirala je dvakrat, na ljubljanski Filozofski fakulteti pri dr. Slavoju Žižku in na Université Paris VIII pri Alainu Badiouju."

Nadaljevanje tu.

Priporočila za Liffe 2012

RTV je na MMC objavil pregled filmov na letošnjem ljubljanskem Liffe-u.
Tukaj.

Tukaj pa je priporočilo časnika DELO.

Priročnik za preživetje?

Recimo, da sem ob gledanju zombi filmov dobil malo bolj živo predstavo o pomenu preživetja brez pomoči civilizacije. Zdaj pa najdem v slovenščini napotilo na priročnik za preživetje.

Nova znanstvena dognanja o nespečnosti - članek

How to beat insomnia and sleep easy

Sunday 4 November 2012

Lack of sleep can blight lives and ruin health, and more than half of us suffer from it. Here's how the latest scientific research can help you to get a good night's rest

Bogovi ne obstajajo - dokumentarec

Na FB so serijo treh dokumentarcev opisali:

Basically this three-part series looks at:
1. What he believed when he was a theist,
2. Concepts for gods he affirmatively believe do not exist, and
3. Concepts for god he believe to be unknowable.

Tukaj je link. Prilagam pa video za takojšen ogled:

Kaj je delovni dan?

»Kaj je delovni dan? Kolikšen je čas, v katerem sme kapital trošiti delovno silo, katere dnevno vrednost plača? Do katere meje preko tistega delovnega časa, ki je potreben za reprodukcijo same delovne sile, se sme podaljšati delovni dan? Kakor smo videli, odgovarja na ta vprašanja kapital: delovni dan šteje dnevno celih 24 ur, razen nekaj malo ur za počitek, brez katerih bi bila delovna sila absolutno nesposobna, da bi se ponovno lotila dela. Samo po sebi umljivo je predvsem, da delavec vse svoje žive dni ni nič drugega ko delovna sila in da je zato ves njegov razpoložljivi čas po naravi in zakonih delovni čas, da pripada torej samo povečevanju kapitala. Čas za telesni in duhovni razvoj, za izvrševanje družbenih funkcij, za družabnost, za svobodno dejavnost telesnih in umstvenih sil, celo za nedeljski počitek – bodisi tudi v deželi pobožnih praznovalcev sobote – same norčije! Toda v svoji brezmejni, slepi sli, v svoji volkodlaški lakoti po presežnem delu, drvi kapital ne le preko moralnih, temveč tudi preko čisto fizičnih skrajnih mejá delovnega dneva. Uzurpira čas za rast, za razvoj in zdravje telesa. Nasilno jemlje čas za užitje svežega zraka in sončnih žarkov.«
Karl Marx, Kapital, 1. knjiga, 8. poglavje Delovni dan (1867)

Tukaj je članek, ki pojasnjuje, kako je prišlo do zahteve po 8 urnem delovniku.

Navdihujoča moč telesne govorice - TED nastop

Dve minuti določene drže pred stresnim dogodkom spremeni raven hormonov tako, da smo bolj samozavestni in avtentični. Več v videu.

Protest v post-YU državah

Zanimiv članek o aktivizmu v postkomunističnih družbah oziroma družbah bivše Jugoslavije. Ugotavljajo, da je družbeni aktivizem v državah bivše Jugoslavije na podobni ravni kot v zahodnih državah EU. Hrvaška, Kosovo in Makedonija pa imajo celo višjo stopnjo protestnega aktivizma. Med protest še štejejo peticije,bojkoti, mirna zborovanja oziroma postavljanje vladajočih elit pod vprašaj.

Is Protest Participation in Post-Yugoslav Countries Motivated by Pro-democratic Political Culture?  
A Cross-National Study 

Povzetek:

"In the recent decades protest participation has become most widely accepted and practiced form of citizen engagement in western democracies. Many researchers believe protest participation is crucial for democracy to be consolidated and effective, and previous studies have shown that protest participation is one of the main characteristics of a democratic public. Though protest is on the increase in western democracies, it declined in postcommunist democracies from 1990 to 2000. The bulk of participation research still comes from western countries and less is known about participation patterns of postcommunist and especially post-Yugoslav citizens./..."

Članki o teku

Splošno o teku

Spletna stran akademskega društva Slovan

Maraton

Maraton: 100 odstotkov je katastrofa - Pred Ljubljanskim maratonom: preveč treninga škodi, treba se je zateči k matematiki. K deljenju.

Maratonske napake: vikend je nevaren - Približuje se Ljubljanski maraton, mi pa seštevamo napake, ki se lahko pripetijo maratonskemu kandidatu. 

Maraton: pravočasno jesti, piti, sicer smo v ... - Tekaški začetniki in Ljubljanski maraton. Ena najusodnejših napak je lahko, da telo prepozno podprete z energijskimi napitki ali, še bolje, z geli. O urniku in malih tekaških zvijačah na okrepčevalnicah.

Maraton: nevarnost tekaške alkimije - O pasteh, ki čakajo maratonske debitante na Ljubljanskem maratonu. Ekperimentiranje z energijskimi dodatki lahko razjezi vaš želodec.

Nevarnost samomora po rekreativno    

Maratonci tečejo prvi krog. Razkritje misterija: kako si ne uničiti nastopa na Ljubljanskem maratonu.

Ali je biohrana vredna svojega denarja

Kakovosten videoprispevek na rtvslo.si.

Kaj imajo skupnega kava, premog in sonce?

Nekaj let nazaj, podobno kot večina ljudi, nisem razmišljal o energiji. Morda me je zanimalo, kako priti do dodatne energije v obliki kavice ali energijskega napitka, nisem pa razmišljal o energiji, ki je potrebna za elektriko, prevoz, hrano, ogrevanje prostorov in proizvodnjo izdelkov. Potem sem slišal grozovito zgodbo o podnebnih spremembah, ki jih povzroča rabe nafte in premoga. Spomnil sem se na Černobil, zaradi katerega nismo smeli jesti solate s slovenskih vrtov. Radioaktivnost je bila previsoka. Rekli so, da so Američani napadli Irak zaradi nafte. Hrana naj bi se dražila, ker je pridelava odvisna od fosilnih goriv. Spoznal sem pionirje slovenskega okoljevarstva in počasi sem začel razmišljati o energiji.

Vemo več in več

Danes vem, da je z energijo povezanih veliko problemov, vem pa tudi to, da obstajajo rešitve. V zadnjih letih smo se naučili za nizko ceno izkoriščati energijo sonca, vetra, bioplina, lesa, potokov in toplote zemlje. Z energijo znamo varčevati na tisoče načinov, med drugim tudi tako, da nam je pozimi topleje, poleti pa prijetno hladno. Ob vseh velikih temah, povezanih s pridobivanjem energije, sem ugotovil, da je energija dragocen vir, ki ga je potrebno ceniti. Tega se zaveda vodja tovarne, ki je žrtev naraščajočih cen energije, tega se zaveda gospodinjstvo, ki plačuje vsako leto dražje položnice in tega se zavedamo okoljevarstveniki, ki opazujemo, kako svetovna poraba energije uničuje zemljo, zrak, vode in ogroža podnebje na planetu. Iz različnih vidikov je potrebno energije porabiti manj, jo uporabljati varčno, proizvodnjo energije pa je potrebno prilagoditi – tako, da bomo namesto končnih virov, kot so nafta, premog in uran, prešli na vire, ki so se konstantno obnavljajo ter tako ne predstavljajo bremena za okolje. To je pameten pristop k rabi energije in svet se podaja na to pot. Slovenija za razliko od tega gradi največjo premogovno elektrarno v svoji zgodovini, ki bo v napoto  pametnim rešitvam še desetletja. Prav tako mnogi še niso opustili ideje o gradnji dodatne jedrske elektrarne v Krškem.

 Evolucija

Energetske rešitve je potrebno iskati glede na možnosti, ki jih omogoča čas. Včasih nismo znali izkoriščati energije vetra in sonca, zato sta se premog in jedrska energija zdeli odlični rešitvi. A tako, kot je evolucija orodij pripeljala od kamene dobe do sodobnega virtualnega sveta, enako se moramo razvijati tudi v našem odnosu do energije. Ko danes dežuje, pomislim na količino energije, ki se pretaka od gora proti morju. Ko pripeka sonce, pomislim na neskončno količino naših streh, ki še nimajo sončnih elektrarn. Smog, ki smradi jutranjo vožnjo s kolesom me spomni, da se največje slovensko mesto ogreva z ničemer boljšim, kot s premogom. Namesto negativne miselnosti, ki jo narekuje finančna kriza, bi veliko raje videl zagon politikov za novo dobo energetske (r)evolucije, ki je pred nami. Dobili smo prvo vetrnico, podiramo rekorde v nameščanju sončnih elektrarn, ljudje izolirajo svoje domove in tako zmanjšujejo stroške in škodo za okolje. Veliko se dogaja in zanimivi časi so pred nami. A premakniti se moramo od kriznega pesimizma in najti moč za nov zagon. Razmišljanje o energiji je lahko dober začetek.

Prispevek je bil prvotno objavljen na strani Greenpeace v Sloveniji.

Resnica o varčevalnih ukrepih

V spodnjih dveh filmčkih je razložena zgrešena logika varčevalnih ukrepov. Razložijo, zakaj so napadi na javni sektor neupravičeni in kakšne negativne posledice imajo za gospodinjstva.

Resnica o varčevalnih ukrepih 1

Resnica o varčevalnih ukrepih 2

»Nisem ženska, a obožujem vegi«

Sparova reklama Veggie sicer pomaga vegetarijanstvu, a ga hkrati feminizira.

Pri 51. se je odločil postat vegetarijanec.

Nekoliko smešen naslov, tako kot je po svoje smešen naslov Sparove reklame za novokolekcijo vegetarijanskih izdelkov. Je pa ta reklama razlog, da več kot po enem letu spet pišem blog. Naj takoj pojasnim, podpiram Sparovo pobudo, da prestavi vegetarijansko hrano iz nišne uporabe med zapriseženimi vegetarijanci in jo približa središču prehranskih izbir, kamor posegajo kupci, ki se z vegetarijanstvom ne obremenjujejo.

Srbski vegi

Vsak »politični« vegetarijanec si namreč želi, da bi se njegovi etični izbiri približalo čim več ljudi, z upanjem, da bodo nekoč v prihodnosti vsi postali vegetarijanci. V ponedeljek 1. 10. 2012 bo sedem let odkar sem vegetarijanec. Vmes sem bil eno leto vegan. Moje vegetarijanstvo je bilo mišljeno kot poskus, da preverim, kako dolgo lahko zdržim brez mesa. Tekom študija filozofije sem se srečal z večino argumentov proti izkoriščanju živali v industriji pridelave mesa, mleka in jajc, tako je moj razum hitro stopil na stran vegetarijanstva. Vseeno pa prihajam iz tradicionalne bosansko-srbske družine, kjer je v vseh obrokih dneva dominiralo meso, čevapčiči, pasulj in meso pečeno na vse možne načine, pa je predstavljajo specialiteto za vse priložnosti. Še danes imam lepe spomine na užitke ob domači mesni hrani. A tako kot človek enkrat zaključi z najstniškim popivanjem in ponočevanjem, ker ima vedno več drugih dejavnosti, ki so ravno tako pomembne, enako sem tudi jaz ugotovil, da ne morem ostat ujet v mesu, samo zato, ker tako pravi navada, tradicija ali običaj. Ker je moja volja prešibka. Kakorkoli se bom odločil glede vegetarijanstva, sem si rekel, odločitev mora biti taka, da bom za njo stal z argumenti in z vestjo. Z vegetarijanstvom sem poskusil za nekaj dni, da vidim, kako dolgo zmorem. Poskus se nikoli ni končal in še danes sem vegetarijanec.

Sparov oglas: »Nisem vegatarijanka, obožujem Veggie«

Že kmalu sem ugotovil, da ima vegetarijanstvo, tako kot vsaka druga politična drža,  smisel le, če kdaj doseže množice. Če se bo prepričanje, da živali niso blago in da si  zaslužijo obravnavo kot čuteča bitja, razširilo med dovolj ljudi, bo tudi industrija prisiljena spremeniti pogoje rejenja živali, ki danes niso daleč od pogojev koncentracijskih taboriščih iz druge svetovne vojne. Vseeno pa sem na neki točki ugotovil, da imajo ljudje različne teme, ki se jim zdijo pomembne, in da večina verjetno nikoli ne bo postavila pod vprašaj svojega odnosa do živali, ki končajo na krožniku. Takrat sem ugotovil, da je edini način, da bo vegetarijanstvu kot političnemu gibanju uspelo, v tem, da vstopi v glavni tok naše kulture na drugačen način. Tako danes, po nekaj letih, ugotavljamo, da je vegetarijanstvo dobro za zdravje, dobro je za okolje, dobro je za vzgojo etične zavesti pri posamezniku, itd.

Sparov oglas pa prinaša še eno pomembno motivacijo k vegetarijanski prehrani: vegetarijanska hrana je preprosto kul. Gwyneth Pathrow nam mirno pove, da ni vegetarijanka, a obožuje Vegie. »Veggie« v angleščini pomeni približni isto kot v slovenščini predpona »vegi«. Spar nam s pomočjo super zvezdnice sporoča, da vegetarijanska hrana ni samo za »njih« vegetarijance, ampak jo lahko jeste tudi »vi«, ki niste vegetarijanci. Spar vas na ta način osvobodi vse teže, ki jo v družbi nosi alternativna prehranska drža, in vam pusti, da jeste določeno hrano brez bremena, ki se lepi na oznako vegetarijanstva. Tako vam ne bo treba vstopati v konflikte z ogroženimi mesojedci, ker naj bi vi kot vegetarijanci napadali njihov način življenja. Spar vam pomaga, se lahko kadarkoli izgovorite in rečete: nisem vegetarijanka, pač rada jem vegi.

Feminizacija vegetarijanstva

Žal pa Sparov pristop dela tudi škodo. Z izbiro ženske zvezdnice za promocijo njihovih Veggie izdelkov še dodatno krepi stereotip, da je vegetarijanstvo ženska stvar. S povezovanjem vegi hrane z ženskostjo, bo Sparu verjetno res uspelo okrepiti prodajo Veggie ali vegi izdelkov med ženskami. Morda bodo k vegi hrano tudi pogosteje spodbujale svoje moške. A zaradi stereotipizacije, ki se s tem krepi, se bo marsikateri moški še bolj bal izgube ugleda v družbi, ker bi v moških očeh, če se bo razvedelo, da ima rad vegi, lahko izpadel kot pomehkužen. Ali kot ženska. Ne da je z rahločutnostjo ali z ženskostjo kaj narobe. Pravim samo, da veliko moškim mačo stil še vedno nekaj pomeni in da bo zanje feminizacija vegetarijanstva samo še bolj oddaljila vegi hrano od mesa kot glavne izbire - "edine prave hrane za prave moške". Samozavestnim moškim, ki ne potrebujejo mačo potrditev, je verjetno vseeno za feminizacijo vegetarijanstva. Žal pa je veliko moških negotovih vase, zato radi posnemajo vedenje in navade, ki jih bodo približale uveljavljeni podobi moškega, kot jo predstavljajo moški tipa Pierce Brosnan ali David Beckham. A slednji le ni tako stereotipen, kot se na prvi pogled zdi. Nekoč se je postavil proti homofobiji na nogometnih stadionih in javnosti povedal, da ima rad vse svoje fene, tudi homoseksulce. Kapo dol. Zdaj potrebujemo Beckhama, da nam pove še nekaj: »Nisem ženska, a obožujem vegi.« 

Zadnji poletni vročinski val

Je možno, da Slovenije ne zagreje tako močno zaradi bližine Alp?

Klasično poletje

Klasično poletje v Evropi

Radarska slika vročinske nevihte v istem dnevu

in še pogled iz satelita

Twin peaks anyone?

As I can see google directs most of users from US to my blog. Therefore writting in english would be more effective. So, did anyone watch Twin Peaks series? I was too young that, and after that I never had the oportunity. What is so special on Twin Peaks taht imdb users rated it with 9,1 stars? Thanks for suggestions.

wiki, imdb

Zanimivi blogi

Bom sproti dodajal:

Chuppacadabra, blog o psihologiji na različne načine. V oči sta mi padla kritična članka o nasilništvu v odnosih in o alternativni medicini.

Oglaševanje na tehtnici, na novo odkrito pisanje, kritično do oglaševanja. Prebral sem članek o tem, kako trgovci izkoriščajo kulturo mladih za prodajo svojih izdelkov.

Padavinska slika ploh

Kot se vidi že iz mojih prejšnjih objav, me ljubiteljsko zanima meteorologija. Danes sem po dolgem času na radarski sliki padavin opazil celoten spekter jakosti padavin. Od odsotnosti dežja do ekstremnih padavin označenih z rdečo.

Tisti, ki vas zanima radarska slika padavin v tem trenutku, kliknite tukaj.

Ne-čestitka

Njen namen je isti kot pri čestitki, le da ne-čestitka vošči zgolj tisto, kar ostale čestitke niso zajele. Kaj so vse čestitke zgrešile, pozabile, spregledale? Tisto neizrečeno, ki je znano zgolj nam samim, naj ne bo pozabljeno.

Hitchcokova definicija sreče. Odlično!

Zakaj sem podprl družinski zakonik

V času, ko je marsikaj narobe, ko nas obkrožajo negativne zgodbe o politikih, gospodarstvu, delovnih mestih, stanju okolja, lahko vsaj na enem področju ustvarimo pozitivno zgodbo. V slovenski prostor lahko vnesemo kulturo medsebojnega spoštovanja in sprejemanja. Tokrat na področju družinske zakonodaje, naslednjič kako drugače. Tudi zato bom glasoval ZA.


Glede izmerljivih in preverljivih stvari imata znanost in vera prepogosto še vedno nasprotni mnenji. Znanost govori v prid modernizaciji družinskega zakonika, vera žal vztraja na dogmi. V nedeljo bom obkrožil ZA znanost.
Ko sem pred leti postal vegetarijanec, sem se prvič zavedal, kako je biti v manjšini. Danes je svet vegetarijancem prijazen in pripadnost tej manjšini ne boli več. V nedeljo bom glasoval ZA, ker bi rad, da bi tudi druge manjšine vedno manj bolela njihova različnost od večine.


Na svetu je toliko krivic, da se ob tem večinoma počutimo nemočne. Smo premajhni, da bi lahko karkoli naredili pa tudi ni jasno, kaj se sploh da naredit. A to nedeljo je drugače. S svojim odhodom na volišče in glasom ZA, lahko vsaj na enem področju prispevam k zmanjševanju krivic. Vsak glas ZA veliko prispeva. Izid bo tesen, čisto vsak glas šteje.

Kaj imajo skupnega otroci homoseksualcev, muslimani, kolesarji v prometu, naravno okolje in prihodnje generacije? Njihov položaj se večine kratkoročno ne dotika. Ko se borimo za priznanje vsake od teh manjšin, se moramo zavedati, da smo vsi v istem čolnu in da nikoli ne vemo, kdaj se bomo mi znašli v položaju manjšine, ko nas bo večina s svojo močjo pač povozila.

Eskapizem in njegova kritika

V zadnji Tribuni sem prebral članek* o filmu z naslovom
"V divjino" 2007 (Into the Wild).

imdb, wiki, blogerski zapis o filmu.
Zdi se fajn.

*Lesjak Jure, Zbežati v boj, str. 25.

Stvari v perspektivi

Poglejte si velikost stvari v medsebojni perspektivi. Kakšna je primerjava med vžigalico in mravljo, med celico in virusom, med soncem in galaksijo? Zelo zanimivo. S klikom na sliko pridete na stran, kjer zaženete aplikacijo za ogled.

Stran za angleške podnapise

Ko ni na razpolago slovenskih podnapisov (se dogaja pogosteje kot bi želeli), lahko preverite na tej strani za angleške podnapise. Navadno so angleški na razpolaga na klasični strani s slovenskimi podnapisi, kdaj pa kdaj pa jih ni.

Razrez podnapisov
Če se vam kdaj zgodi, da imate film v dveh kosih, ne najdete pa podnapisov v dveh delih, potem si lahko na tej strani snamete program za rezanje podnapisov.

Vohunski filmi

Nekaj predlogov vohunskega filma. Zakaj gledat stare vohunske filme? Gledamo čisto druge čase, vseeno pa je v njih toliko podobnosti s sedanjostjo. To je sicer razlog za gledanje starih filmov, to je res. Vohunski filmi so zanimivi predvsem zato, ker preko njih začutiš dinamiko ljudi, ko živijo z dejstvom zidu, ki ločuje dva svetova. Ne tej strani so naši, ljudje na katere smo navajeni in nam ponujajo varnost normalnosti. Na drugi strani so Drugi, v katere projiciramo svoje nasprotje, naše strahove včasih pa tudi ideali. Vohunski filmi pogosto tematizirajo tudi skesance ( ang. defectors), posameznike, ki ne verjamejo več v ideologijo naših, zato se se odločili, da gredo na drugo stran. "Naši" jih vidijo kot izdajalce, njim pa se zdi, so "naši" izdali njih. Filmi tega žanra so zanimivi tudi zato, ker nam pokažejo boj svetov, ki temeljita na radikalno drugačnih idejah. Danes se nahajamo v enem svetu liberalnega kapitalizma. Z nekaj odkloni, radikalnega islamizma, cionizma in eksperimenta Severne Koreje, živimo danes v enoumnem svetu, kar zadeva velike ideologije. Hladna vojna je imela dinamiko vzhod-zahod, komunizem-kapitalizem. Danes se zdi, da se nahajamo v praznem času brez ideologij, ko ne obstaja ideja za katero je vredno tvegati vse. Ni bilo vedno tako in na to nas opozarjajo vohunske klasike. 

Filmi

"The Spy who came in from the Cold" - 1965
imdb, wiki

"Funeral in Berlin" - 1966

Nenavadno zanimivemu agentu dodelijo nalogo, da mora spraviti komunističnega skesanca iz vzhodnega Berlina na zahod. Znajde se v dinamiki, kjer ne more nikomur zaupat, razen svoji vohunski žilici. Zgodba je umirjeno zanimiva, dodana vrednost filma pa je v njegovem prikazu napetosti, ki je rasla ob zidu, ki je ločil vzhod in zahod. Lahkoten film za kako nedeljsko popoldne.
imdb, wiki



"Three Days of the Condor" - 1975
imdb, wiki

"Das Leben der Anderen" (ang. Life of Others) - 2006

Odličen film o napetosti med ideali in sledenju osebnim ambicijam. Ideali lahko človeka vodijo v ilegalo,  pregon in uničenje kariere, osebni interes pa lahko napreduje kariero, a žrtvuje najpomembnejše ideale, stvari, brez katerih nima smisla živeti. Navidez vohunski film o vzhodno nemški obveščevalni službi Stasi (Stadt Sicherhiet), v resnici pa film o ljubezni, ki jo je zamenjal interes in o interesu, ki ga je zamenjala ljubezen in želja po pravičnejšem svetu. Izvrsten film, 10/10.

imdb, Kolosejev opis, wiki















Tv mini serije


"Tinker, Tailor, Soldier, Spy" (BBC) - 1979
imdb, angleški podnapisi

Serija, ki je narejena za zelo specifično publiko. Miselne igrice, napetost med liki, za katere se ne ve, komu pripadajo in kdaj bodo izdali. Že med dogajanjem, posebej pa na koncu serije, podajo zanimivo refleksijo, zakaj bi nekdo, postal izdajalec Zahoda in prestopil h komunistom. Kljub temu, da se skoraj nič ne dogaja, se  je 7 delov odvrtelo v 24. urah.

"Cambridge spies" - 2003
imdb, wiki

Prilika za dobre filme

"Za vse, ki vsako leto ob sestavljanju svojega "liffovskega" urnika kaj črtajo, češ da "bo tako ali tako prišlo na redni spored", imajo zdaj priložnost, držati svojo besedo: dva od vrhuncev lanskega festivala se za kratek čas vračata na velika platna." iz MMC-jevega članka.

Če še kdo sodi v to kategorijo, je zdaj prilika za ogled.

Polarna zima nad Evropo

Iz slike lahko vidite mavrico, ki jo riše sibirska vremenska fronta. Slika je kopirana od tu, gre pa za posnetek 2.2. zjutraj.

Po šestih dneh se kažejo znaki stabilizacije:

Še malo pa hica :)

In otoplitev:

pomlad:

in skoraj poletje:

Enaka, a cenejša alternativa Lekadolu

Glede na to, da sta Aspirin in Lekadol znamki, ki prodajata zdravilo, ki že zdavnaj ni pod patentom, je fajn, da se potrošniki zavedamo naslednjega dejstva. Bistvo Lekadola je paracetamol, glavna učinkovina aspirina pa acetilsalicilna kislina. Oboje v istih količinah vsebuje več zdravil. Prilagam sliko Dalerona, iz katere je razvidno, da vsebuje enako dozo paracetamola kot Lekadol (500 mg). Daleron je bil včeraj v lekarni cenejši za več kot 20%.

Nauk: preden kupite zdravilo, s katerim so vas oglaševalci najuspešneje dosegli, si zapišite učinkovino in v lekarni preverite, kdo vse prodaja izdelke z isto učinkovino. Alternativa Aspirinu, ki temelji na acetilsalicilni kislini, je skoraj 50% cenejša od te uveljavljene znamke.

Pred nami sta dve ekonomski poti

Dober članek o dveh ekonomskih politikah, ki sta na razpolagi tudi v Sloveniji. Zdi se, da je Janković zagovarjal keynesijansko, Janša pa bo izhajal iz fridmanove ekonomske politike. Razlaga logike obeh je v tem članku.

Naša JV soseščina z politično-ekonomske persektive

http://delo.si/zgodbe/ozadja/borut-suklje-recept-za-bosno-in-balkan-je-dvig-zivljenjskega-standarda_2.html